Sprožilci stresa (A19-SI)

Stresno reakcijo smo zaradi njene zaščitne narave podedovali od naših prednikov. Za njih je bila življenjskega pomena. Od nje sta bila odvisna preživetje in fizična varnost. V klasičnem odzivu ‘’beg ali boj’’ se sproščajo adrenalin, kortizol in drugi stresni hormoni; naši predniki so se na tej podlagi branili ali zbežali. Danes doživljamo enake reakcije. Ko stresni dogodek zaznamo kot travmatičnega, se telo in možgani nemudoma odzovejo, pogosto z negativnimi čustvi. Zato je dobro vedeti, kako prepoznati naše zunanje in notranje izvore stresa.

stres, sprožilci, reaktivni živčni sistem, izgorelost, dolgotrajni stres

Razumeti, kako se pokaže stres, kako se sprožijo stresne reakcije in na kakšen način lahko prepoznamo zaviralce stresa.

odrasli, mladi, socialno depriviligirane skupine, javni uslužbenci, administrativno osebje, prostovoljci v NVO

I. Zunanji stresorji

a) Vzemite list papirja in zapišite 5 kategorij. Nato pod vsako naštejte izvore stresa v vašem življenju.

b) Spremljajte se skozi dan (teden); prepoznajte, kdaj se razburite in kaj sproži vaš stres. To dodajte na svoj seznam.

c) Prepoznajte in zapišite (dodajte na seznam) vse vzdražilce in nevšečnosti, s katerimi se vsakodnevno spopadate.

d) Zdaj izberite 1 fizični stresor, ki ga lahko spremenite ali odpravite. Ukrepajte!

e) Nato izberite socialni stresor in naredite konkreten korak, da boste zmanjšali njegov vpliv na vas.

II. Notranji stresorji

a) Ko naslednjič doživite stresno reakcijo, stopite korak nazaj in analizirajte svoje misli o situaciji.

b) Prepoznajte svoj samogovor in se vprašajte: ''Zakaj to zame predstavlja problem? Kaj je to, kar me vznemirja? "

c) Pojdite globlje in se vprašajte:

• Na kaj iz moje preteklosti me to spominja?
• Kakšni strahovi, prepričanja, negotovosti so morda prisotni v tej situaciji?
• Ali je ogrožena moja samozavest?
• Se počutim ustrahovanega/ ustrahovano?
• Se počutim zavrnjenega/ zavrnjeno?

Zaključite/ povzemite; ta spoznanja so vam lahko pri razumevanju stresnih reakcij v veliko pomoč.

III. Kako lahko sam(-a) pridem do virov?

Pri spopadanju s simptomi stresa in travme je najpomembnejše, da se naučimo prepoznati lastne vire. Spodnja shema vas vabi, da izpostavite svoje sprožilce in vire, ki jih lahko najdete zase.

Primer: (izberite en sprožilec z vašega seznama);

Zavedam se, da zamrznem, če kdo kriči name.

Moji sprožilci so: Jezna oseba kriči po telefonu.

Moji viri so: Izklopiti se in vdihniti s prepono.

Do tja pridem: Diham. Jeze človeka na telefonu ne jemljem osebno.

Poiščite vsaj 5 sprožilcev in ustreznih virov. 

Če se vaja izvaja kot skupinska dejavnost, lahko vsak od udeležencev predstavi enega od svojih sprožilcev in kratek načrt virov. Moderator(-ka) lahko nabor možnih virov zapiše na plakat.

Dejavnost zaključimo z razpravo in povratno informacijo s strani udeležencev. 

• papir
• pisalo, voščenke

• samospoznavanje
• tehnika samozavedanja
• samoraziskovanje
• razprava
• izkustveno učenje

Ker je vaja precej kompleksna, se je potrebno pred izvajanjem pripraviti. Moderator(-ka) (vodja skupinskega dela) naj bi bil izkušen(-a) in imel(-a) dovolj veščin za delo z manjšo skupino ter njeno dinamiko.

Prirejeno po: Mischke-Reeds, M. (2018). Somatic Psychotherapy Toolbox. Eau Claire, WI: PESI Publishing & Media, Inc.

Inštitut Integra (Sonja B. Eisenreich).